Definicija: Mejna vrednost za poklicno izpostavljenost je najvišja koncentracija snovi v zraku, ki so ji delavci lahko izpostavljeni, določena kot 8-urno povprečje in pogosto kot 15-minutna kratkotrajna vrednost.
Okvirne in zavezujoče mejne vrednosti EU izhajajo iz direktiv po 98/24/ES in 2004/37/ES, vsaka država članica pa določi svoj nacionalni seznam. Varnostni list mora vsebovati mejne vrednosti države, v kateri se uporablja.
Zato zgolj prevod varnostnega lista ne zadošča: oddelek 8.1 je treba prilagoditi z mejnimi vrednostmi in pravnimi sklici ciljne države.
Okvirne mejne vrednosti EU izhajajo iz direktiv 2000/39/ES, 2006/15/ES, 2009/161/EU, 2017/164/EU in 2019/1831/EU na podlagi Direktive 98/24/ES; zavezujoče mejne vrednosti za rakotvorne snovi iz Direktive 2004/37/ES. Varnostni list za več držav lahko navaja vrednosti za več držav.